O dnevniku

Moja mama se je rodila kot Jelka Pristavec na začetku prejšnjega stoletja. Ne samo veliko let, temveč tudi veliko obdobij nazaj. V tem času se je svet začel obračati hitreje kot kdajkoli prej in predstavljam si, da življenje ob tolikih družbenih spremembah predvsem ni bilo dolgočasno.

Njeno osebno življenje je bilo neobičajno. Rodbina Jesih, v kateri se je rodila, izstopa iz kmečkega okolja južnega roba Ljubljanskega barja. Njena mama, priseljenka v Iški vasi, in njen oče, prostovoljni razdedinjnec z bogate kmetije, uspešno vodita gostilno in trgovino.

Zgodovinski učbeniki govorijo o velikih državnikih, o vojnah in revolucijah, o velikih dogodkih, pomembnih za človeško zgodovino. Nič kaj dosti pa o življenju navadnih ljudi. Kam je fant peljal punco na zmenek? Kje so privezali konja, ko si šli v sosednjo vas? So ljudje hodili na počitnice?

Zelo dolgo časa me to — priznam — sploh ni zanimalo. Ko me je začelo, pa sem ugotovil, da imam izjemen vir informacij zelo blizu. Ne samo, da ima mama pri devetdestih še odličen spomin, ves čas je pisala dnevnik in zapisovala spomine.

Fragmentni opisi dogodkov, ki so ji pustili pečat in zaznamovali življenje. Včasih le kratki odstavki o boleči izkušnji, potem pa cela poglavja lepih izkušenj iz priložnosti v življenju, katerih se Jelka nikoli ni bala zagrabiti z obema rokama.

Mama je bila učiteljica. Morda si ravno zato njeni zapisi ne sledijo po koledarskih letih, ampak po šolskih semestrih. Ko sem urejal zapiske, se mi je to zdelo posrečeno, zato sem tudi poglavja ohranil po teh obdobjih.

Zapisi na tem blogu so urejeni po zapiskih osebnega dnevnika. So subjektivni in zgodovinsko niso verodostojni, zato jih tako tudi berite. Seveda jih lahko ob upoštevanju tega dejstva šerate in o njemu širite glas. 🙂

Za morebitne komentarje mi pišite na tadej@maligoj.si.
Lahko pa pozdrav pošljete tudi Jelki osebno na jelka@maligoj.si. Vesela bo!

Tadej Maligoj