Torek, 22. avgust
Dvom, ki naju je pestil od lanskega avgusta, namreč, želja, da bi šla še enkrat v Piran, sta nama izpolnila sinova. Matej naju je pripeljal 22. avgusta, ob osmih zjutraj sva že pila kavico pri Danoi. Ostal je z nama, vse pripravil in preskrbel za bivanje. Bilo je sončnoo, brez vetra, čudovito. Vsak dan sva se hodila kopat zjutraj in zvečer. Matej si je zame domislil “črva” in mi svetoval, kako naj z njim. Krasno. Hvala Mateju.
Tadej je prišel v ponedeljek 24. avgusta. ter ostal z nama do četrtka 26. avgusta zjutraj. Vsak dan naju je skrbno spremljal pri kopanju. Meni ni bilo več treba ždeti, kot že nekaj let, le ob stopnicah. Sama nisem več sigurna v morju. Sedaj sem pa uživala v samostojnosti, lebdenju, tudi na valovih. Prej sploh nisem šla v morje, če ni bilo popolnoma mirno. Darko pa je zaplaval kar daleč. Bravo!
Tadej se nama je posvečal v pogovorih, uživala sva, srečna, da imava tako dobra sinova. Preskrbel nama je vso prehrano. Pozna se mu, da zna nakupovati v trgovini in na trgu, saj si hrano pripravlja sam zaradi prebavnih težav. Enkrat na teden je prišla pospraviti Zorica, ter nama prinesla hrano do naslednjega ponedeljka.
Sončni dnevi se vrstijo, najino počutje je kar v redu. Hodiva na kavico, srečujeva se z Jelko. Na naši plaži so domačini in drugi znanci. Prijazni so z nama in pripravljeni nama pomagati. Zelo dober občutek, da sva vzeta kot domačina. Vsak teden se posebej veseliva ponedeljka zvečer, ko pride k nama Tadej in ostane z nama do četrtka zjutraj. Sploh ga ne slišiva, ko odide (kot miška).
Zato nama je v Piranu še lepše, sva sproščena, zadovoljna, vesela dobrega počutja.
Po stopnicah imava nekaj težav s hojo. Do vrha moram trikrat počivati za minutko. Mene zelo bolijo noge. S pomočjo tabletke spim kar precej. Škoda, da sem prebedela toliko let.
V mesto greva zelo redko, izogibava se gužvi, ki je v Piranu res velika. Hrvaška rdeča, vreme pa poletno, čeprav je september, morje 27ºC.
Bliža se čas, ko morava domov. V Celju so jutra že zelo hladna. V Piranu imava 23ºC znotraj in 20ºC zunaj, in to zjutraj. V tednu od 17. do 22. septembra je bilo kdaj tudi malo burjice, ki je počasi nižala temperaturo do 25ºC. V torek je bilo poloblačno in burja. Zrak topel, morje premešano.
Četrtek 24. september
Obletnica Darkove diplome iz leta 1958. Oba dneva sončna, tudi petek dopoldne, potem pa je začel besneti jugo. Šla na kavico k Danoi. Jugo je penil morje, ki je brizgalo prek belih skal in se v neštetih biserčkih zlivalo na obmorsko pot. Oblak bel kot puh, izza njega sončni žarki. Pravijo, da takega divjanja juga še ni bilo. Proti vzhodu so oblaki težki, sivi, pripravljeni na dež. A veter jih je odpeljal proti Trstu. Pravi užitek opazovanja narave, njene moči in nepredvidljivosti, seveda iz varnega zavetja. Prišla domov. Žehta se je zaradi vetra že posušila. Okrog 18 h začne deževati. Zame so tudi to lepi trenutki, ko trkajo in žuborijo kaplje dežja na okence nad glavo. Jaz varno v postelji. Ponoči prenehalo in zopet začelo, proti jutru pa močna burja. Zvečer zunaj 19 ºC, ob 5 h zjutraj pa komaj 13 ºC.
Sobota, 26. september
Zbudila sem se v lepem, sončnem vremenu. Darko mi je za rojstni dan čestital že ob 5 h zjutraj, med mojim presledkom v spanju, ko je bila še trdna tema. Dnevi so se že precej skrajšali, izgleda, da je čudovitega septembra letos konec in to z dežjem in mrazom. Pri zajtrku sva zakurila pečico. Še nedavno pa smo se umetno hladili.
Začele so deževati čestitke: Tadej, Toni, Polona, Vinko, Laura, Matej, Maruša, Lučka, Filip, Lenart, piranski sosedje. Opoldne sva kosila pri Pavletu. Darko je naročil hobotnico v solati, jaz pa lista po priporočilu natakarja, ki se poznava in navadno kakšno rečeva. Natakar me naslavlja s sosedo in pravi, da mu dajem pozitivno energijo, kadar naju vidi, da se v najini starosti še kopava in sprehajava. Vsi po vrsti se čudijo najinemu premagovanju 64 stopnic. Trdih, kamnitih in neenako visokih med 20 in 25 centimetrov.
Riba list je bila izredno dobra. Za prilogo krompir in blitva, za posladek palačinka. Postrežba izredna, na res kulturni višini. Na kavico greva k Fitimu in na razgled prek skal, ki ki ga občudujeva že mnoga leta. Širjava morja vse do italijanske obale. Vodni promet je dokaj redek.
Zvečer je k nama prišel Matej. Sva vesela, zelo. Jutri naju bo peljal v Celje, potem pa bo peljal v Ljubljano Lenarta, ki bo šel s skupino na trening v Švici.
Nedelja, 27. september
Odhod iz Pirana naj bi bil ob 9 h. Napovedano je oblačno, a suho vreme. Hvala Mateju in Tadeju, da sta nama omogočila doživeti Piran. Več kot mesec bivanja v Piranu nama je prineslo veliko dobrega počutja, veselja, kopanja, lenarjenja, sprostitve po več kot letu dni. Pol leta sva bila v stanovanju zaradi težke bolezni (okužba noge, operacije), nato pa še pol leta zaradi omejitve gibanja zaradi corona virusa. Karantena se je začela 13. marca 2020. Nekaj je bilo vmes premora, sedaj pa je okužb spet vedno več.