Nova šola
Šolsko leto 1974–75
V Celju zidajo Otok 3. Individualne hiše, vrstne hiše, bloki, stolpnice. Z novo stanovanjsko sosesko dobimo živilsko trgovino, banko, lekarno, pošto, frizerja. Tudi novo osnovno šolo, ki prvič vpisuje v šolsko leto 1974/75. Tadej gre tja v drugi razred, Matej pa 8. razred zaključi na stari šoli. Oba razreda zaključujeta z odliko. Pri delu sta dokaj samostojna.
Trening smučanja
V zimskem času hodimo na smučanje. Matej je član Smučarskega društva, zato sem veliko v avtu, saj jih vozim po smučiščih cele Slovenije. Treningi, tekme. Zame tekma s časom. Dopoldne na smučišču, popoldne pravočasno pri pouku. Vožnja ni udobna. Ceste so pogosto pod snegom, avti pa niso zanesljivi.
Na smučiščih se dogajajo padci, poškodbe. Vožnje v bolnico, čakanje na urgenci, strah. Edino veselje mi je, da Matej uspešno tekmuje in da spozna skoraj vsa smučišča v Sloveniji.
Vogel
Tadej pri štirih letih prve smučine vreže na Voglu. V tem letu pa imava smolo oba. Jaz si poškodujem kolenske vezi, ko se vame zaleti neuki smučar, nekaj dni za tem pa si Tadej zlomi desno nogo. Žal moramo zapustiti kočo, ki jo je Darko dobil v najem od gradbenega kolega. Darko nosi Tadeja z gipsom, jaz šepam z bolečim kolenom, Matej mora pospraviti kočo in odnesti vso prtljago do gondole. Priden. Deset let ima.
Z gipsom za katedrom
V Celju sva s Tadejem potem prav hecni pojavi, ko hodiva v trgovino, šepajoč vsak na svojo stran. Še vedno sem v šolo hodila peš, dva kilometra daleč. Pri tem me gips ožuli do krvi. Učenci se v tej moji stiski izkažejo. Za katedrom sedim z dvignjeno nogo, učenci pa precej samostojno opravljajo svoje naloge in pomagajo pri pisanju na tablo. Vsekakor plus za naše delo. Sem uživala, imam lepe spomine na ta čas.
Matej gre v Gimnazijo
Šolsko leto 1975–76
Matej konča osemletko. Za nadaljnje šolanje je več možnosti: od vajeniške šole, tehnične, ekonomske in drugih srednjih šol, ki pomenijo po treh oz. štirh letih poklic. Odloči se za gimnazijo, kamor je brez težav sprejet kot odličnjak. Gimnazija je šola širokega znanja, ki daje osnovo za nadaljni študij na Visoki šoli ali Fakulteti.
Tadej hodi v tretji razred. Rad riše, predvsem majhne sličice. V šoli je precej živahen.
Prehrana
Naše življenje se odvija kot v hotelu. S Tadejem imeva izmenski pouk, dopoldne in popoldne, Matej ima pouk samo popoldan, Darko prihaja domov različno, kadar pač konča z delom v službi. Jemo vsak zase, zato je treba dobro razmisliti, kaj bomo kuhali, da lahko hrano pogrevamo. Pogosto si pomagam tako, da hrano prinesem v menažki iz službe, ali pa nam kosilo pripravi soseda s konca ulice.
Marta
Marta, naša pomočnica, dobi partnerja in se ji zato – jasno – sedaj prej mudi domov. Dela na domu in otrok ima dovolj, še posebej, ko med njenim varstvom Tadej spleza prek balkonske ograje in pade iz prvega nastropja. Ni živahen samo v šoli. Marta si želi redno službo in jo po posredovanja Darka dobi v tovarni Metka. Kasneje nas večkrat obišče.
Po Marti nismo imeli nobene pomočnice več. Zame spet precej dela, a mi pridna sinova mnogo pomagata. Darko je veliko odsoten.
Pevski zbori
Čas hitro teče, fanta rasteta. Za njuno šolo ni skrbi, sta samostojna pri delu. Ukvarjata se s športom, pojeta v zborih. Zborovodja na celjski gimnazji je legendarni profesor Goršič, s katerim hodijo na tekmovanja in žanjejo uspehe. V Celju je vsako leto pevski festival mladinskih in otroških pevskih zborov, kjer tekmujejo zbori iz vse Jugoslavije. Celjski pevci v svojih domovih gostijo pevce iz drugih krajev. Priložnost za nova prijateljstva. Pri organizaciji festivala je ogromno dela, veliko let sodeluje tudi Darko.
Gostilna v Iški vasi
Cela družina smo kar precej zaposleni s šolo in s športom. Vsake tri tedne pa imamo obvezo, da v Iški vasi med vikendi pomagamo moji mami pri delu v gostilni. Zdaj so sobote že proste, zato gremo iz Celja že v petek. Iški vintgar je še vedno privlačna izletniška točka. V poletnih mesecih še posebej tudi kot izziv za kolesarje. Po 16-ih kilometrih vožnje iz Ljubljane se pri nas v gostilni marsikdo zaželi pijače.
Piran
Darko je dobil vsega 14 dni dopusta, jaz pa izkoristim prednost pedagoškega poklica, to so dolge poletne počitnice. Preživljamo jih v Piranu. Zdaj imamo svoje podstrešno stanovanje. Otroci v poletnih mesecih dobijo priložnost za igro in kopanje in druženje z drugimi otroci iz vse Slovenije.
Pionirski dom
1975
Ponovijo se mi težave z glasilkami. Svetujejo mi, da naj učim s pomočjo magnetofona. To se mi zdi povsem neprimerno, saj je pri matematiki potrebna razlaga. Zato začasno opravljam delo tajnice šole. Vse, kar je bilo povezano s pedagoškim delom, mi je v veselje. Odveč pa so mi pravilniki, Uradni listi in ostale administrativne zoprnije.
1977
Pogrešam otroke. Zato grem po dveh letih dela v šolski pisarni nazaj med otroke, v celjski Pionirski dom. V primerjavi z učenjem v razredu je to delo zame bolj primerno, saj je individualno in kričanje ni del disciplinskega ukrepanja.
Matej konča Gimnazijo in odide na študij v Ljubljano. Tadej zaključi šesti razred.