Na Starem trgu
Ljubljana, oktober 1949
Ob vrnitvi s Ptuja sem spet na novem naslovu, tokrat Stari trg 5 v Ljubljani. Rodbinsko poznanstvo. Bogataški trgovci. Namenili so mi mini sobo na podstrehi, verjetno je bila namenjena za služkinjo. Sobica je sredi ogromne zračne podstrehe, seveda ni hladna, brez ogrevanja.
Toda jaz sem presrečna, da sem v njej. Tudi tu imam svojo kopalnico: lavor in vrč za vodo. V spodnjem nadstropju lahko dobim celo toplo vodo. Za higieno je poskrbljeno. Edina težava so miši, ki si naredijo gnezdo v mojem težko pridobljenem perilu.
Vpis na Univerzo
Nisem imela prilike, da bi se bolje pozanimala o vrstah študija, ki so bile na voljo. Zanima me kemija, vpišem se na filozofsko fakulteto, smer anorganska kemija. Ker imam maturo opravljeno na Učiteljišču, mi dovolijo le pogojni vpis. Opraviti moram dodatne izpite iz matematike in nemščine, nato pa še maturo iz matematike. In to pri profesorju Štalcu, ki je strah in trepet dijakov na Poljanski gimnaziji.
Garam cele dneve. Bruc misli, da mora biti na vseh predavanjih. Predavanja na fakulteti, popoldan laboratorijske vaje, zvečer učenje za dodatne izpite. Ne prav hitro, a mi gre kar dobro. Učiva se skupaj s kolegico Cveto. Jaz nudim sobico za študij, ona nekaj več znanja. Po tej izkušnji sva potem še dolgo dragi si prijateljici. Žal je že umrla.
Z Radkom na Ižanki
Ljubljana, 1950
Zaradi študija nimam časa za nič drugega kot za učenje. Niti za brata, ki prav tako živi v Ljubljani in dela kot mehanik. To se kmalu spremeni. Mami želi, da poskrbim zanj in ga spravim ‘v red’. Preselim se k njemu, v njegovo osem kvadratnih metrov veliko sobo na Ižanski cesti št 1. Tesno nama je. Divana, na katerih spiva, sta od stene vse do peči, ki je zaradi tega ne moreva kuriti. Grejeva se s štedilnikom in lastnimi telesi. Oprema je skromna: štokerle s kuhalnikom, štokerle z umivalnikom. Voda na hodniku, stranišče na štrbunk v prvem nadstropju.
Imam zelo slabe pogoje za učenje. Soba je v pritličju, ob hrupni cesti, nasproti najinih vrat vhod v ambulanto. Poleg tega je Radko v sobi pogosto prirejal kvartopirske noči s prijatelji. Še sedaj dobro igram tarok. Za študij kemije pa to ni bilo dobro. Uspešno opravim manjkajoče predmete z gimnazije, zraven še vse zahtevane vaje in kolokvije iz kemije, fizike, matematike, ter še nekaj manjših izpitov. Radku pomagam pri matematiki, ker dela izpit za 3. in 4. razred nižje gimnazije ter maturo.
Od velikega napora zbolim in ta bolezen se mi potem vleče še dolga leta. Redno delam kolokvije in laboratorijske vaje, tudi nekaj izpitov, a vsega ne zmorem.
Gardist Radko
1951
Radko gre služit vojsko v gardo. Zakaj v gardo, ni nikoli izvedel. Biti gardist je bila po svoje čast, a prav zaželeno to ni bilo. Veliko vojaškega drila, zelo, zelo naporno. Od marširanja in korakanja mu počrni koža na nogah. Bolje mu je, ko z vojaškim usposabljanjem zaključi in ga premestijo v Kraljevo. Postane celo učitelj smučanja. Z Mami ga v Kraljevu obiščeva.
Radko med služenjem vojaškega roka spozna vse narodnosti Jugoslavije. Velik prijatelj iz Kićeva v Makedoniji nas kasneje povabi na svojo svatbo. Še danes mi je žal, da se je nismo mogli udeležiti, želela sem si spoznati makedonske običaje.
Fizika
Zatakne se pri fiziki. Pisni del izpita imam opravljen, ustnega pa ne. Profesor Peterlin je znan po svoji neusmiljenosti in maltretiranju študentov na ustnih zagovorih. Večkrat poskusim, a mi ne uspe. Ko Peterlin odide v Ameriko, fiziko prevzame njegov naslednik. Še težje je, ker njegovih predavanj nisem poslušala.
Pridem do absolventure, fizika pa še vedno ni opravljena. Med tem so ji dodali še atomistiko. Niso mi dovolili delati po starem učnem načrtu. Marsikdo ravno zaradi fizike ne uspe diplomirati. Vpisanih nas je okrog 25, diplomira pa jih le 11.
Zaposlitev
Ker je gostilna v Iški vasi še vedno v ruševinah, Mami ne preostane drugega, kot da se zaposli v službi. Brat Radko in sestra Oli še vedno hodita v šolo. Ker jaz z maturo z Učiteljišča nek poklic že imam, se študiju odrečem, da razbremenim finančni proračun družine.
Na Kemičnem inštitutu se zaposlim leta 1954. Leta 1957 pa na Metalurškem inštitutu kot laborant prosvetne znanstvene stroke s strokovnim izpitom. Naslednja služba je že v Celju. Na III. Osnovni šoli sem sprejeta kot učiteljica matematike 1. februarja 1960.
